Pot ni bila zahtevna. Na zacetku je bilo malo vzpona. Takoj zatem je pot sla navzdol, ostalo je slo bolj ali manj po ravnem. Prvic sem videl nekaj travnikov, drugace pa so sama obdelana polja. Ne vem, kam spravijo vso to psenico. Celo pot pa nas spremljajo na desetine vetrnih elektrarn. Kar se tice makaronov, jih se ne bom skuhal. Ce bo slo tako naprej, jih bom skuhal sele v Celju. Moram se pohvaliti, da sem dobil se en zulj in to na desni nogi. Upam le, da me ne bo prevec motil pri hoji.
Se 443 km do Santiaga!
Ni komentarjev:
Objavite komentar